Skotopični sindrom

Skotopični ali Irlen sindrom, imenovan tako po njegovi utemeljiteljici Helen Irlen je drugačnost v vidnem zaznavanju, kjer ni vzrok težav oko. Vizualni korteks v možganih zaradi primanjkljaja katere od barv mavrice ali več njih vidne signale zaznava drugače, najteže črne črke na bleščečem belem papirju.

To povzroča popačenje slike in s tem težave pri branju. Črke in besede se lahko prekrivajo, bežijo po listu ali se dvigajo z njega, zaradi bleščavosti podlage so slabo vidne, nejasne, vrstice se prepletejo med seboj in valovijo. V naporu, da bi prebrali napisano, bralca začne boleti glava, pojavljajo pa se lahko tudi drugi simptomi, kot na primer pikajoč in žgoč občutek v očeh, utrujene oči, intenzivno zehanje, motnje koncentracije, slabost, omotičnost in druge.

Skotopični sindrom lahko povzroča manjše težave, kot je npr. problem dolgotrajnega koncentriranega branja, lahko pa nastopijo hude težave z branjem že ob prvem pogledu na besedilo.

Simpotmi se lahko izrazijo v lažjih ali težjih oblikah, v vseh primerih pa so možgani preveč aktivni že zaradi samega zaznavanja slike. To povzroči, da ne morejo polno opravljati nekaterih drugih funkcij, od posameznika pa je odvisno, katerih. Zato se skotopični sindrom od osebe do osebe izraža različno.


Najpogostejši simptomi so: 
  • Občutljivost na svetlobo: Kadar opazimo nelagodje oz. težko koncentracijo pri delu in branju ob močni svetlobi ali pri fluorescentnih lučeh in kadar so moteči bleščanje sonca, bleščavost belih površin, vožnja ponoči.
  • Počasno branje: Kadar je otežkočeno branje črk, številk, notnih zapisov ali več besed hkrati, kadar so problemi s sledenjem, pravilnim razbiranjem besed, nezmožnostjo hitro preleteti besedilo.
  • Nezmožnost branja: Kadar bralec pravi, da so besede in vrstice popačene ali se po listu premikajo in se zato pri branju izgublja, napačno prebere besede, preskakuje med vrsticami, ponavlja branje istih vrstic, si izmišlja besede, slabo razume prebrano ali ponovno bere, da bi sploh razumel.
  • Problem s koncentracijo: Kadar je problem s koncentracijo pri branju ali pisanju domačih nalog in kadar oseba težko ostaja skoncentrirana na nalogo, ki jo opravlja, dela premore, gleda stran, postaja nemirna, živčna, utrujena.
  • Slaba globinska percepcija: Kadar oseba ni sposobna natančno oceniti razdalje ali prostorske razdalje, je negotova ali ima težave pri hoji po stopnicah, na tekočih stopnicah, pri igrah z žogo ali pri vožnji.
  • Obremenitev ali izčrpanost: Kadar se oseba počuti obremenjena, je napeta, izčrpana, zaspana, ima oči solzne, boleče, čuti pesek v očeh, glavobol, jo boli želodec, čuti slabost, omotičnost, slabost, tesnobo, nemir, razdražljivost pri branju ali drugih zaznavnih aktivnostih.

Primeri popačenj kot jih lahko vidi oseba s skotopičnim sindromom:

Na skotopični sindrom pomislimo pri osebah, ki tožijo o glavobolih, utrujenosti in preobremenjenosti pri branju v šoli oz. službi in doma. Poleg tega moramo biti pozorni tudi na druge možne simptome. Več o skotopičnem sindromu si lahko preberete v knjižnici, ki je na voljo na spodnji povezavi.  Ter na strani inštituta za skotopični sindrom Slovenija.

Če opazite katerega koli od simptomov najprej rešite vprašalnik za samotestiranje, ki si ga lahko naložite na spodnji povezavi. V primeru, da boste pri katerem koli od področij na vprašalniku, odgovorili s tremi DA ali več, je smiselno razmisliti o možnosti testiranja.